Cianobakterije

Modrozelene cepljivke (Cyanobacteria, okoli 2000 poznanih vrst) spadajo med prokarionte (organizme brez celičnega jedra) in so zato bližje bakterijam, kot algam. V akvariju spada večina cianobakterij v rod Oscillatoria (tako imenovane „nihajoče alge«, ki tudi pod mikroskopom izvajajo gibe). Pod mikroskopom jih lahko prepoznamo po tem, da nimajo vidnega celičnega jedra, manjkajo pa jim tudi celično organeli: mitohondriji, Golgijev aparat in kloroplasti.

V izredno kratkem lahko času lahko sluzasta, modro zelena, včasih modro črna masa prekrije rastline, dekoracijo in pesek.
Ravno s temi »algami«, ki sploh niso prave alge, ima mnogo akvaristov velike probleme. Cianobakterije, ki imajo zelo neprijeten vonj, je zelo enostavno odstraniti.

»Vsi vodni parametri so v zelenem območju, nitrat in fosfat praktično na ničli« - tako in podobno se glasijo izjave akvaristov, ki imajo probleme z modrozelenimi "algami". Potem se hitro najdejo ljudje z dobrim nasvetom, da ravno gnojenje s temi snovmi pomaga v boju proti modrozelenim cepljivkam. V marsikaterem primeru to pomaga, vendar pa je napačno verjeti, da tovrstno gnojenje neposredno deluje proti modrozelenim »algam«. V teh posebnih primerih dejansko trpijo za pomanjkanjem dušika in fosfata še posebej hitrorastoče vrste rastin. Z njunim dodajanjem lahko rastline ponovno rastejo in so ponovno konkurenca algam v akvariju. Direkten boj z modrozelenimi cepljivkami na ta način pa je praktično nemogoč. Akvarist, ki ima v akvariju malo hitrorastočih rastlin, bo na ta način v kratkem času še povečal maso modrozelenih cepljivk.

Vezava atmosferskega dušika?

Kaj pa je v primerih, ko imamo v akvariju najboljše pogoje in se kljub temu pojavijo neprijetne modrozelene »alge«? Nekateri akvaristi pravijo, da je kriva tako imenovana vezava dušika, ki ga lahko vežejo modrozelene »alge« iz zraka. Dejansko so tega sposobne. Toda ali ga lahko vežejo v normalnih pogojih v akvariju? Najverjetneje ga ne morejo, kajti vezava dušika je proces, ki zahteva veliko porabo energije in potrebuje anoksične, če ne celo anaerobne pogoje. Če pride v akvariju do takih pogojev, so modrozelene »alge« potem najmanjši problem. Kdor raziskuje z mikroskopom, je gotovo v prednosti: proces vezave teče največkrat v posebnih debelostenskih, brezbarvnih in fotosintetično neaktivnih heterocistah. Če človek ne nadje pod mikroskopom takih celic, temveč samo navadne, modro zelene, lahko verjame temu, kar vidi in pozabi na kakršnokoli vezavo dušika v svojem akvariju. Najnovejše raziskave potrjujejo obstojOscillatorije, ki lahko veže tudi N2 in nima vidnih heterocist. Vendar pa bosta določitev te vrste (vrst) in dokaz, da so v akvariju večinska vrsta, verjetno še dolgo težko uresničljiva. Kot prej, je potrebno v praksi upoštevati, da cianobakterije potrebujejo za izbruh dovolj hranil in da samo pod posebnimi pogoji lahko vežejo atmosferski dušik. Še nekaj govori proti vezavi dušika: za bohotenje je poleg dušika pomembna znatna količina fosfata. Tega v primerjavi z molekularnim dušikom ni na voljo v zadostni količini. Če je cianobakterijam dana možnost, da pod minimalnimi pogoji vežejo dušik in fosfat , bi jih našli tudi v najčistejših naravnih vodah. Ampak to definitivno ni več naš primer.

Rastline z velikimi listi, počasi rastoče rastline, iz katerih rastejo »zračne« korenine, ki črpajo hranila, niso nikoli zadostna konkurenca modrozelenim algam.
Če višje rastline ne rastejo, oz. rastejo zelo počasi in je nitratov in fosfatov v zadostnih količinah, lahko modrozelene alge rastejo v neverjetnih količinah.

Kako se znebimo modrozelenih "alg"? Odgovor: zatemnitev.

S totalno, večdnevno zatemnitvijo se velikokrat posreči, da uničimo modrozelene "alge". Če pa mislimo, da smo zmagali brez nadalnjih spremljajočih ukrepov, se lahko v nekaj dneh ali tednih čudimo ponovnemu izbruhu. Kmalu po zatemnitvi mora slediti nekajkratna velika menjava vode.

Navodila za uspešno izvedbo uničenja modrozelenih alg:

1. Močna menjava vode (cca. 70 %).

2. Vklopite prezračevanje.

3. Izklopite morebitno dovajanje ogljikovega dioksida (CO2).

4. Akvarij popolnoma zasenčite za 6 do 7 dni (izklop svetlobe, stekla in steklen pokrov zasenčite z deko, papirjem itd.) tako, da ni dotoka dnevne svetlobe .

5. Če so v akvariju mlade ribe, jih nahranite vsak drugi dan z zelo majhnimi količinami in v zelo kratkem času. Drugače rib ne hranite.

6. Pri zelo močnem napadu modrozelenih alg je potrebna 50% menjava vode na 3 ali 4 dni. Pri postopku nej ne bo prisotna močna svetloba.

7. 6. ali 7. dan ponovno vključite razsvetljavo.

8. V naslednjih dveh dneh zamenjajte vsakič 90 % vode.

Če izpustite točko 8. je bil ves trud zaman.

Cianobakterije v akvariju so skoraj zmeraj vrste Oscillatoria - "gugajoče alge". Pod mikroskopom jih lahko prepoznamo v obliki zmeštranih rahlih,
tankih nitk, ki izvajajo rahlo (z malo fantazije) "gugajoče« gibe.

Zakaj različne cianobakterije včasih rastejo na čisto posebnih mestih, na primer med hitro rastočimi rastlinami ali v preprogi iz Riccie in drugje v akvariju ne? Možna razlaga za to bi bila npr., da se je morda nekaj malega cianobakterij prilagodilo na ekstremno malo hranljivih elementov v vodi. Možno je, da govorimo tukaj o resnični »čistovodni« vrsti (?). Med listi plavajočih rastlin najdejo svoj obstoj v visoko specialnem okolju: veliko svetlobe, malo gibanja vode in na hranilih tako revno vodo, da nima noben konkurent niti najmanjše šanse za preživetje.

Vendar pa, ker je v akvariju naseljenem z ribami malo verjetno pričakovati tako malo hranljivih snovi med listi plavajočih rastlin, je druga razlaga bolj verjetna: površine oz. mejne površine imajo vse negativni naboj in privlačijo organske snovi kot magnet k sebi.*Prav tako imajo najfinejši lističi Riccie takšne površine, kot je površina vode in naredijo na sebi biofilm, v katerem se zaredijo druga mikroskopska bitja, v našem primeru tudi cianobakterije. Prvo teorijo moramo ovreči, ker se je izkazalo, da rahel biofilm iz cianobakterij vsebuje enako vrsto, torej Oscillatoria sp.

Presenetila pa je tudi teorija, da visoke koncentracije hranil na površinah , tako kot je navedla Diana Walstad v zgornji teoriji, ne ustvarjaja negativni naboj, temveč obstajajo drugi verjetnejši razlogi. ** Nesporna je sama visoka koncentracija hranil.

Tudi v vodah v naravi se gradi presežek hranljivih snovi v vseh oblikah, biofilm iz bakterij (tudi iz cyanobakterij) in drugih malih živih bitij.
V akvarijih se pogosto naredi površina/mrena v obliki monokulture, npr. iz cianobakterij ali železovih bakterij. Oboje kažejo na presežek hranilnih elementov v vodi.

Železove bakterije se ob bogati ponudbi dvovalentnega železa pokažejo v obliki filma ki je sestavljen izključno iz železovih bakterij.
Tudi tukaj velja: bogata količina hranil in dovolj kisika sta idealna za rast bakterij.

* Delno povzeto po avtorju Diana Walstad, "Das bepflanzte Aquarium", Tetra Verlag, ISBN: 3-89745-199-9

** Markus LÖHNER in Robert MIEHLE v "Grünen Brett" 2006 - Dennerle news://news.dennerle.de/Dennerle.GruenesBrett

Vir: s svojim skromnim znanjem nemščine sem se trudil prevesti sestavek Bernda Kaufmana ( http://www.aquamax.de ).

Moje izkušnje

Tudi sam sem imel velike probleme s cianobakterijami. Na začetku nisem imel pojma o gnojenju, oziroma pomanjkanju hranljivih elementov v vodi. Prav tako sem imel v akvariju premalo hitro rastočih rastlin. Ob mojih 324 watih in cca. 330 litrih neto volumna vode in dodajanjem CO2, so rastline prvih nekaj tednov rastle odlično. Nato pa se je rast kmalu ustavila, pojavila se je množica različnih alg, med drugimi tudi modrozelenih. Poizkusil sem z zatemnitvijo, seveda prekratko in s premajhno menjavo vode, ki je zato prinesla le delne rezultate.

Po tej zatemnitvi tudi nisem zasadil dodatnih rastlin. Testi so mi kazali idealne vrednosti nitratov in fosfatov – 0. Torej sem po vsej logiki in ob moje pomanjkljivem znanju začel dodajati fosfate, nitrate in tudi mikro elemente. Učinek je bil porazen in zato sem prenehal z gnojenjem. Zakaj poraz? Zato, ker ni bilo v akvariju dosti rastlinske mase, pretok vode premajhen, svetloba izredno močna in CO2 v izobilju; tudi hranil v akvariju je bilo v izobilju.Po nasvetih sem začel dadajati rastline in uspeh je bil več kot očiten. Modrozelene »alge« so izginile v manj kot enem tednu. Ostale so še alge drugih vrst. Teh sem se znebil na univerzalen način. Z veliko rastlin in (nekateri se z menoj ne bodo strinjali) visoko, kontrolirano koncentracijo CO2 (30-35 mg/l) in minimalno 50% 1 x tedensko menjavo vode. Ribe se pri teh pogojih obnašajo popolnoma normalno.

Je pa treba biti pazljiv. Kljub temu, da je v akvariju zelo veliko rastlin, lahko pride do izbruha alg. To se mi je zgodilo. Rastline niso imele zadosti hranil. Ti izbruhi so zelo hudi v akvarijih z močno svetlobo. Torej močno osvetljeni akvariji z veliko rastinske mase in dodajanje CO2 nujno potrebujejo gnojenje z mikro in makro elementi. Zavedati se moramo, da rastline zmeraj prehitevajo alge. Samo če jih je dovolj in če imajo dovolj vseh snovi, ki jih potrebujejo za rast. Ne smemo pa pozabiti tudi na amonijak. Amonijak je strupen ribam, alge pa ga poleg rastlin prav ljubijo. Zato je zelo priporočljivo imeti v akvarijih manj rib, ki z svojimi iztrebki tvorijo ta elemnet, akvarij imeti redno očiščen, pravtako pa redno čistiti filter, cevi idr. O problemih z algami v manj osvetljenih akvarijih pa se bo razpisal kakšen drug bolj izkušen kolega akvarist.