Sindrom starega akvarija

POZOR! Prispevek je napisan precej laično s stališča ljubitelja akvaristike!

Presenečeni bi bili, če bi vedeli koliko akvaristov misli, da delajo dobro akvariju, če čim manj menjajo vodo (1x ali 2x letno, ali pa slednjo samo dolivajo) in ne sesajo dna.

Verjetno se je marsikateremu akvaristu že dogodilo, da je v dobro delujočem starem in utečenem sistemu prišlo do postopnega poginjanja rib, ki so akvarij naseljevale že od "pamtiveka". Po predpostavki, da gre pač za starostno pogojeno poginjanje je temu sledilo naseljevanje novih rib z namenom povečanja jate na prvotno število - potem pa šok! Vse nove ribe poginjajo kot po tekočem traku, stare pa živijo dalje, parametri so stabilni, nič drugega ne kaže na težave. Filtracija je stabilna, simptomov povečanja nitrita in amonijaka ni zaznati. Močno pa je povečana koncentracija nitrata.
Seveda po pravilih sledijo večje zaporedne menjave vode, kar pa vso situacijo samo še poslabša.
Potem pa sledi večna debata o zarotah multinacionalk, slabi kakovosti rib pri trgovcih in ostalih teorijah zarot (saj ne rečem, da kakšna ni resnična, ampak dajmo naprej pomesti pred lastnim pragom preden gremo pometati k sosedu).

Kakšni so simptomi sindroma starega akvarija?
Najbolj izrazit simptom sem opisal že v tretjem odstavku zgoraj. Sindrom lahko v akvarijih z manjšo maso rastlin, v kolikor izvajamo redne meritve parametrov vode, pravočasno diagnosticiramo kot vzrok postopnega višanjem koncentracije nitrata (preseže lahko 50 ppm) in obenem postopnega padanja pH vrednosti (lahko se spusti tudi pod pH 6). Pri vsakem akvariju je pametno voditi dnevnik v katerega vsaj 1x mesečno vpisujemo osnovne parametre vode (KH, GH, PH, NO3, PO4).
V rastlinskih akvarijih je zaznava simptomov malo težja, saj določen delež nitrata in organskega odpada rastline porabijo. Pri takih akvarijih se sindrom starega akvarija pogosto odraža v smradu po gnilih jajcih (vodikov sulfid) pri sesanju dna ali premikanju rastlin ter dekoracije. Pogosto je vzrok nepojasnjenega pogina rib, predvsem talnih vrst.

Zakaj v večji meri poginjajo ravno nove ribe?
Nastanek sindroma starega akvarija je dolgoročen postopek, ki traja več mesecev ali let. Ne gre za hitre spremembe ampak se odvija počasi. Večina starih rib se na te spremembe nekako prilagodi (okrepi) in poginjajo počasi. Za nove ribe pa je tako velika sprememba prevelik šok in poginejo v roku nekaj ur/dni po vnosu v akvarij. V kolikor smo z novimi ribami vnesli še kakšen nov patogen, ki bi ga imunski sistem starih rib sicer verjetno brez težav obvladal, pa se pri pogojih kot so in posledično oslabljenem imunskem sistemu to ne zgodi. V tem primeru začnejo hitreje poginjati tudi stare ribe.

Kaj se pri sindromu starega akvarija pravzaprav dogaja v akvariju?
Sčasoma se zaradi kopičenja nitrata in razpada organskih nečistoč "oslabi" puferska kapaciteta vode kar vodi v hud padec pH vrednosti in oslabitev delovanja koristnih bakterij. Proizveden amonijak, ki se ne presnavlja več tako učinkovito kot prej je pri nižjih pH vrednostih, ki so prisotne v akvariju, manj strupen (v NH4 obliki) in se njegovega učinek na organizme bistveno ne opazi. Ko akvarist kasneje zazna težavo sledi postopku »prve pomoči«, ki vključuje večjo menjavo vode – ampak v tem primeru z nenadno in večjo menjavo vode ali pa dolivanjem vodovodne vode le še poslabša situacijo. Puferska kapaciteta vode se ponovno vzpostavi do te mere, da se pH nenadno dvigne in posledično poveča toksičnost amonijaka (pretvorba v NH3 obliko) kar vodi do pogina organizmov v akvariju. Koristne bakterije, ki se razmnožujejo in nazaj vzpostavljajo biološko filtracijo v normalen »pogon« pa tako hitrim spremembam ne morejo slediti.

Kako ukrepati, če smo diagnosticirali sindrom starega akvarija?
Najbolje je opraviti več manjših (do 20%) zaporednih menjav vode, da kulture bakterij lahko počasi nazaj vzpostavijo normalno delovanje biološkega dela filtracije. Pri tem ne sesajte dna! Priporočljivo je dodati sredstvo s koristnimi bakterijami (npr. Seachem Stability, ki je edinstven tonik s koristnimi bakterijami v obliki spor) in uporabiti dober tonik za pripravo vode! Pri kasnejši menjavi substrata, ko se parametri in filtracija vode vzpostavijo, ribe varno odstranite iz akvarija in poskrbite za nemoteno delovanje filtra.

Preventiva je najboljše zdravilo
Redne in pravilne menjave vode (20-30% na 7-14 dni), obnavljanje kulture koristnih bakterij po čiščenju, sesanje mulja, zračenje podlage, dober pretok vode v akvariju, pravilno in redno čiščenje filtra ter spremljanje parametrov akvarijske vode v večji meri preprečijo nastanek sindroma starega akvarija.

Na naše tržišče pa kmalu prihaja tudi Seachem Pristine - poseben tonik z bakterijami za razkroj organskega odpada in globinsko čiščenje starega substrata! Nastanek sindroma starega akvarija bo s preventivno uporabo tega preparata preteklost.

Uporaba tonikov za pripravo vode
Marsikje lahko zasledite nasvete v smislu, da je uporaba tonikov za pripravo vode nepotrebna, če vodo prej starate dan ali dva. TO NE DRŽI!
S staranjem vode se odstrani le morebitno prisoten klor, ki pa se danes za razkuževanje le še redko uporablja v vodovodnih sistemih.
Smisel uporabe naprednih tonikov (Seachem Prime je paradni izdelek med njimi) ni samo v odstranjevanju klora, ampak tudi v pravilnem odstranjevanju morebitnega kloramina, soli težkih kovin, pesticidov, amonijaka, nitrita, nitrata in ostalih snovi, ki slabo vplivajo na organizme v akvariju.

Dober tonik za pripravo vode je lahko tudi zelo koristna pomoč pri odpravljanju sindroma starega akvarija ali težavah povezanih s padcem kakovosti vode! Seachem Prime nima datuma uporabe, saj njegova učinkovitost s časom ne upada.